Arhiv

Mnenje naše tečajnice Nike K. (julij 2015)

Nisem vedela, kaj pričakovati od tečaja. Bila sem brez teoretičnih osnov, praktično znanje pa je bilo bolj ali manj otroško “packanje” doma 🙂 In ob prvem obisku mi ni bilo nič jasno. Nataša nam je pripravila neko tihožitje (jabolko, neko kartonasto škatlo in sprej v obliki valja) in dala zelo preproste napotke: “Zdej pa to narišite.” :)) In moram priznati, da sem si rekla malo v hecu malo zares: “Zakaj moram risati neko jabolko in neko čudno škatlo, ki mi sploh ni všeč?” In sem dobila odgovor zelo hitro 🙂 Ker se je prvo treba naučiti osnov….krogle, valji, kvadri, proporci, prenašanje kotov in dimenzij iz realnosti na papir… In po parih srečanjih sem spoznala, da Nataša še kako dobro ve, zakaj smo morali prvo risati tiste čudne “brez pomenske” škatle 🙂 Prvo škatla, potem čevelj, no…tretjič pa že kar portret 😮 Da narišem portret?? Jaz? 🙂 Pa sem začela…ker so bila taka navodila. In sem se zgubljala in risala neke črte in merila vse možne razdalje in se spet zgubljala… In vsakič, ko sem se “izgubila”, je mimo prišla Nataša (ki te ponavadi pošlje malo na sprehod, da se oddaljiš od risbe/slike) in me prijazno vzpodbudila, da je tako čisto v redu, povedala par strokovnih napotkov in že sem bila pripravljena na ponovno “izgubljanje v risbi” 🙂 Končana risba? Moram priznati, da še zdaj težko verjamem, da sem jaz to narisala 🙂 Ampak se da, res, z vztrajnostjo in primerno “brco v rit” od Nataše, se včasih počutiš kot največji car 🙂 Kaj si bom najbolj zapomnila od tečaja? Definitivno Natašino petje 🙂 Vsakič, ko ji je bilo kaj všeč, je zapela neko melodijo (približno v smislu opere) 🙂 In smo se smejali 🙂 Vsakič znova sem prišla navdušena na tečaj in še bolj navdušena odšla…Natašina pozitivna energija, vzpodbujanje, njena prikupna izgubljenost in iskanje pravilnih strokovnih izrazov so me vedno znova spravljali v smeh. Kaj pa pridobljeno znanje? Dobila sem ogromno novega znanja…od spoznavanja materiala (ko resnično spoznaš kaj vse lahko ustvariš samo s svinčnikom) , različnih tehnik, od barvanja s čopiči, polivanja do tapkanja s krpicami 🙂 Naj omenim še to, da si motive izbiraš sam. Jaz sem si izbrala motive, ki so se mi zdeli najtežji…in potem sem skupaj z Natašo počasi začela uresničevati svoje sanje 🙂 Hvala Nataša…za ogromno lepih in nasmejanih uric, za vse novo znanje in predvsem hvala, da nam pomagaš “izbrskat” naše skrite talente 🙂

Leave a Reply